Kvinoja – super živilo
Kvinoja je starodavna žitarica, ki izvira še iz časov Inkov in raste na področju Andov v Južni Ameriki. Med Inki je veljala za mati vseh žit in je bila vsako leto posajena s strani poglavarjev z zlato žlico. So jo pa zato zatrli španski osvajalci, ki so jo označili za »hrano indijancev«, ki jo uporabljajo za poganske obrede. Svoj status je zopet pridobila v 80ih letih dvajsetega stoletja. Kvinoja še vedno raste predvsem na območju Andov (Peru, Ekvador, Čile, Bolivija), kjer jo gojijo domačini.
Poznamo že preko 120 vrst kvinoje, posebej gojene pa so le tri vrste, ki imajo bela semena. Ostale kvinoje imajo ali črna ali rdeča semena. Kvinoja zraste med enim in dvema metroma. Najbolje uspevajo na peščenih in suhih tleh. Uspeva predvsem na višjih nadmorskih višinah tam med 2500 in 4000 metrov in med temperaturami med -3 in 35 stopinjami.
Ko se kvinoja skuha je podobna proseni kaši. Zaradi manjše vsebnosti ogljikovih hidratov je kvinoja odličen nadomestek rižu, testeninam, krompirju in ostalim živilom, ki so znani po veliki vsebnosti ogljikovih hidratov. Poleg tega pa ima tudi višjo vsebnost beljakovin in ostalih mineralov. Zato je to živilo tudi tako primerno za vse tiste, ki skrbijo za svojo linijo. Prav tako pa je kvinoja primerna tudi za vse tiste, ki so alergični na gluten. Je pa tudi izredno primerna za naš želodec saj je izjemno lahka in se ne lepi ter tako poskrbi za lažjo prebavo.
100 gramov surove kvinoje vsebuje 368 kalorij. Od tega je približno 6,1g maščobe (0,7g je nasičenih maščob), 57g ogljikovih hidratov ter 14g beljakovin. Poleg tega pa vsebuje še 7g prehranskih vlaknin. Za primerjavo: 100 gramov basmatega riža vsebuje 363 kalorij, kar je podobno kot kvinoja, vendar vsebuje kar 79,5 grama ogljikovih hidratov ter zgolj 8,8 grama beljakovin. Poleg tega pa tudi ne vsebuje veliko prehranskih vlaknin.
V kuhinji je primerna za pripravo v rižoti, kot priloga ali pa se uporablja v solatah, juhah.
